Slovenija je kot prva država Evropske unije prepovedala uvoz, izvoz in tranzit orožja ter vojaške opreme v Izrael in iz njega. Premier Robert Golob je dejal, da Palestinci umirajo, ker jim sistematično zavračajo humanitarno pomoč. Odločitev je bila sprejeta zaradi humanitarne krize v Gazi in ker EU ni sprejela ustreznih ukrepov.

V prvi polovici letošnjega leta sta se gospodarski razvoj in zunanjetrgovinska menjava Bosne in Hercegovine stabilizirala in beležita rast. Direktor Sektorja za makroekonomski sistem Vanjskotrgovinske komore Bosne in Hercegovine (VTKBiH) Slaviša Ćeranić je poudaril, da so se globalna in evropska gospodarska gibanja odrazila na poslovnih aktivnostih v BiH. Napoveduje se tudi znaten porast izvoza iz BiH v letu 2025, in sicer za skoraj 445 milijonov konvertibilnih mark, kar so predstavili Slaviša Ćeranić in Belma Alihodžić na novinarski konferenci.

Evropska unija je po tednih pogajanj sprejela 18. paket sankcij proti Rusiji, potem ko je Slovaška opustila svojo blokado. Te sankcije so se osredotočile na naftni in bančni sektor, vključevale pa so tudi kitajske banke. Kljub temu se je Rusija odzvala sproščeno, Združeno kraljestvo pa je uvedlo sankcije proti ruskim obveščevalnim agentom. Medtem so bili razkriti sporni in pogosti stiki nekdanjega brandenburškega ministrskega predsednika Matthiasa Platzecka z Rusijo, ki so bili v preteklosti manj znani. Ameriški general je opozoril tudi na morebitni globalni konflikt s Kitajsko in Rusijo do leta 2027.

Madžarski zunanjetrgovinski promet je v maju in juniju pokazal mešano sliko, kljub znatnemu presežku. Maja je znašal presežek 978 milijonov evrov. Junija je bil presežek v blagovni menjavi prav tako 978 milijonov evrov, vendar pa je izvozni volumen za 0,7 odstotka zaostajal za enakim obdobjem lanskega leta, medtem ko se je uvoz povečal za 6,0 odstotka, kar je povzročilo porušenje ravnotežja. Centralna banka poroča o podrobnostih.

Nenaftna zunanja trgovina Združenih arabskih emiratov je v prvi polovici leta 2025 presegla 470,3 milijarde dolarjev, kar predstavlja rekordno rast v višini 37,8 % in 59,5 %. Medtem se je Irak v letu 2025 uvrstil na 51. mesto svetovno in peto med arabskimi državami glede na skupni izvoz, kar kaže na globalni porast trgovine.

Romunska zunanja ministrica Oana Ţoiu je javno izrazila zaskrbljenost nad nepripravljenostjo zaposlenih v Romunski agenciji za investicije in zunanjo trgovino (ARICE). Ta agencija z letnim proračunom 27 milijonov evrov naj bi promovirala romunske podjetnike v tujini, vendar pa po ministričinih besedah njeni uslužbenci ne govorijo tekoče ne angleško ne jezika držav, v katerih delujejo.

Nedavna anketa kaže na upad priljubljenosti Donalda Trumpa med etničnimi manjšinami v ZDA, ki izražajo zaskrbljenost zaradi visokih stroškov in morebitnega dviga osebnih izdatkov zaradi novih carinskih politik. Trump hkrati krepi prizadevanja za boj proti davčnim utajam s posebej ustanovljeno enoto, ki bo nadzirala uvoz in odkrivala prevare, kar sovpada z napovedjo novih dajatev s 1. avgustom.

Iranski svet ministrov je na podlagi nedavnega odloka, sprejetega 22. decembra 2024, uradno sprostil pravila za uvoz blaga v državo. Po novih predpisih uvoznikom za izvedbo transakcij ne bo več treba pridobiti neposredne dodelitve deviznih sredstev s strani iranske centralne banke. Gre za pomembno spremembo v zunanjetrgovinski politiki države, ki naj bi olajšala dobavo ključnih surovin in izdelkov v času zaostrenih gospodarskih razmer. Nova uredba omogoča uvoznikom uporabo lastnih deviznih virov ali drugih alternativnih načinov financiranja, s čimer se država poskuša izogniti dolgotrajnim birokratskim postopkom pri centralni banki. Ta poteza kaže na prizadevanja teheranske vlade, da bi spodbudila gospodarsko aktivnost in zmanjšala pritisk na državne devizne rezerve, hkrati pa zagotovila nemoten pretok blaga na domači trg.

Mehika in Brazilija sta okrepili gospodarsko sodelovanje, pri čemer je mehiška predsednica Claudia Sheinbaum zavrnila možnost sporazuma o prosti trgovini z Brazilijo in se usmerila v dogovor o dopolnjevanju na področjih trgovine in sodelovanja. Državi sta podpisali memorandum o razumevanju, ki predvideva sodelovanje v sektorjih kmetijstva in biogoriv. Ta prizadevanja potekajo v času pritiska, ki ga na obe največji gospodarstvi Latinske Amerike izvaja trgovinska politika Združenih držav Amerike.

Ameriška investicijska skupina Carlyle je kupila večinski delež v česko-kanadski softverski in svetovalni družbi Adastra Group, ki se osredotoča na poslovno inteligenco, upravljanje podatkov, računalništvo v oblaku in umetno inteligenco. Ta transakcija je največja letošnja združitev in prevzem v Češki republiki.

Ameriški predsednik Donald Trump je presenetljivo omilil retoriko glede trgovinskih napetosti s Kitajsko. Izjavil je, da ZDA želijo pomagati Kitajski in je ne želijo prizadeti, kar je v nasprotju z nedavnimi grožnjami o uvedbi dodatnih 100-odstotnih carin na kitajski uvoz.

V Južni Koreji sta se sestala ameriški predsednik Donald Trump in kitajski voditelj Xi Jinping, da bi poskušala doseči premirje v njuni trgovinski vojni. Trump je napovedal "odličen sestanek" in namignil na možnost trgovinskega dogovora. Sočasno je Trump dokončal podrobnosti trgovinskega sporazuma z Južno Korejo.

Kljub prijateljskim odnosom med vodstvom ZDA in Madžarske bi lahko ponovni uvedeni carinski ukrepi Donalda Trumpa močno prizadeli madžarsko gospodarstvo. Izvoz na ameriški trg predstavlja namreč približno 15 % vseh madžarskih izvozov, kar bi lahko ob morebitnih uvedbah carinskih ovir pomenilo znatno gospodarsko škodo za državo.

Minister za zunanjo trgovino in ekonomske odnose Bosne in Hercegovine, Edin Košarac, je ostro kritiziral Hrvaško zaradi njenega "nefer" odnosa do bosanskih izvoznikov. Poudaril je, da Hrvaška ignorira čakalne dobe na mejah in s tem ščiti svoje interese, kar je označil za nedopustno. Po njegovih besedah ostaja hrvaška stran "ravnodušna" do težav bosanskih gospodarstvenikov.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil prepričanje, da ruski predsednik Vladimir Putin ne želi srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim iz osebnih razlogov. Trump je obenem namignil na možnost novih sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini in obljubil dobavo 3.350 raket dolgega dosega Ukrajini, da bi odvrnil Rusijo od nadaljevanja vojne. Analitiki ocenjujejo, da bi gospodarska kriza lahko prisilila Putina k miru. Trumpovo podporo Ukrajini postavlja Putina v težaven položaj, medtem ko ruski predsednik išče načine za podaljševanje konflikta in računa na potrpljenje Donalda Trumpa.

Donald Trump je izjavil, da je pripravljen uvesti močne sankcije proti Rusiji, če vse države članice Nata prenehajo kupovati rusko nafto in se strinjajo s podobnimi ukrepi, kot so ZDA. Trump je poudaril, da je pripravljen ukrepati, ko bodo to storile države Nata.

V Buenos Aires je prispelo prvo letalo družbe China Eastern iz Šanghaja, kar je odprlo najdaljšo letalsko pot na svetu, dolgo skoraj 20.000 kilometrov s postankom v Aucklandu na Novi Zelandiji. Ta dogodek postavlja argentinskega predsednika Javierja Mileija pred izziv uravnoteženja med tesnimi vezmi z ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa in ohranjanjem močnega trgovinskega partnerstva s Kitajsko.

Donald Trump je izjavil, da je pripravljen okrepiti sankcije proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, vendar pod pogojem, da vse države članice Nata prenehajo kupovati rusko nafto. Trump je poslal pismo članom Nata, v katerem zahteva prekinitev nakupa ruske nafte.

Armenski zunanjetrgovinski promet je v prvih šestih mesecih leta 2025 v primerjavi z enakim obdobjem lani upadel za 45 % in dosegel 9,668 milijarde ameriških dolarjev. Podatki statističnega odbora kažejo, da se je izvoz v prvih šestih mesecih leta zmanjšal v primerjavi z lanskim letom. Medtem pa je v Azerbajdžanu obseg uvoza blaga v prvih šestih mesecih leta 2025 znašal 11,5 milijarde ameriških dolarjev, pri čemer se je delež državnega sektorja v uvozu povečal za dvakrat ali za 2,1 milijarde ameriških dolarjev na 4,1 milijarde ameriških dolarjev.

Članek z order-order.com trdi, da je britanski minister za poslovanje Jonathan Reynolds priznal, da je Brexit omogočil boljši trgovinski dogovor z ZDA kot EU, pri čemer je navedel primer 15 % carin na blago EU v primerjavi z 10 % za Združeno kraljestvo. Medtem pa thelocal.com poroča o primeru britanskega državljana Nigela Daviesa, ki je bil po preteku roka za rezidenco po brexitu zaprt in izgnan iz Švedske, kar opisuje kot "hujše od zapora".